Categories
Nekategorizirano

Pust

Emilia Mežan

PUST

Uvod

Pust je poseben čas v letu, ko se vrstijo sprevodi maškar in razni plesi. Prvotno so bili maskirani liki utelešenje nadnaravnih sil, predstavljali so duhove rajnih. Ljudej so menili, da odganjajo zimo in zle sile, povezane z njo. Staro izročilo pravi, da obisk pustnih šem prinaša srečo in dobro letino, zato jih je potrebno obdarovati. Najpogostejše darilo je denar, ponekod pa dajejo tudi krofe, saj v Sloveniji ne mine pust brez njih.

Pustovanje mi predstavlja dan, ko se lahko s prijatelji in družino našemimo, dobimo krofe in se zabavamo. Tudi na naši šoli redno praznujemo ta praznik. Zavedam pa se, da ima običaj pusta globjo zgodbo. V tej nalogi se bom poglobila v to izročilo, se podučila o tej temi in jo na kratko predstavila.

Razprava

Izvor besede „pust”, ki jo je omenil že Trubar, je verjetno iz besede »mesopust«, to je iz besed „meso” in „postiti se„ ali iz „meso” in „pustiti”, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza „carneleva” v pomenu »opusti meso«. Iz italijanskega „carneleva” je nastala beseda „carnevale”, iz te pa evropska kulturna beseda „karnevál” v pomenu »praznovanje pusta« ali »pustovanje, pust«.

Danes je na Slovenskem izraz „mesopust” zastarel in se ne uporablja več, v ruskem okolju pa še vedno pomeni »štiridesetdnevni post«
(Povzeto po: Wikipedija 2020)

Za pust se napravimo v pustno šemo ali maškaro. Poleg teh izrazov se uporabljajo tudi: pústar, pústnjak, pústnik, fášenk in kurent. Izraz pústnik pomeni še izraz za meseca februar in marec. Kot splošna beseda ima kurent pomen »pustna šema v kožuhu, z zvonci okrog pasu in posebnim pokrivalom, znana v vzhodni Sloveniji«

Pust izvira že iz časa Rimljanov. V tistih časih je bil prvi novoletni mesec marec, december je bil deseti in februar dvanajsti mesec. Zadnji (februar) je dobil ime po latinskem pojmu» februa (februorum) «, kar pomeni čistilo. Bil je mesec očiščevalnih obredov, kar bi danes
lahko primerjali s postnim časom po pustu. Namen teh očiščevalnih obredov je bil stopiti v novo leto (marec) psihično in fizično čist. To je nato vodilo v marčevsko veseljačenje in veselje ob dejstvu, da se je sonce spet vzdignilo. O tem nam danes pričajo tudi številne šege, vraže in rekla, ki sodijo k začetku novega leta. Človeku je že od nekdaj zelo pomemben novoletni dan, ki je odločilen za vso leto.

Ta dan je potrebno predvsem proslaviti z veliko pijače in hrane, ki je še posebno mastna. Ob novem letu je treba s starim pomesti. Zato ob pustu vežejo brezove metle in jih naredijo toliko, da zadostujejo za vse leto. Mi smo novo leto premaknili v januar, ohranili pa smo nekdanje novoletno praznovanje, ki se nam danes kaže v pustnih norčijah. Nekoč so se maskirali izključno moški, pri tem je šlo za obrede z mitološko in ontološko vsebino. Praznovanje in šémljenje se je klub upiranju uveljavljajoče se cerkve nadaljevalo tudi po pokristjanjenju; od 10. stoletja pa je odpor ponehal. V srednji Evropi so se po letu 1300 zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom.

Pustni čas je tesno povezan z Veliko nočjo, ki je premakljiv praznik in je na vrsti prvo nedeljo po prvi
spomladanski polni Luni (velika noč je med 22. marcem in 25. aprilom).
Ko imamo datum Velika noči, odštejemo 40+6 dni (nedelje se ne štejejo) tako, da dobimopepelnično
sredo, ki pride letos 9. 3. 2011 – dan pred sredo pa je pustni torek.
V letu 2021 smo pust praznovali 16. februarja, naslednje leto pa ga bomo praznovali 1. marca.

Kot je značilno, se za pust našemimo, nadamo masko itd. Začetki maskiranja pa segajo več kot dvajset tisoč let nazaj. Najstarejša podoba maskiranca, kar jih poznamo, je »čarovnik«, naslikan na skalno steno v jami Trois Freres v francoskih Pirenejih. Ima velike in okrogle oči, na glavi jelenje rogove ter dolgo in koničasto brado. Roke skriva pod medvedjimi šapami, zadaj pa nosi rep divjega konja. Podoba je verjetno predstavljala človeka, ki se je zamaskiral v namišljeno žival (Ovsec, 1993).
Med prvimi so se maskirali tudi stari Rimljani, katerih številni prazniki niso potekali brez maskiranja. V starem Rimu so bili obredni piskači, ki so ob januarskih idah (13. januarja) hodili po Rimu z naličji, preoblečeni v ženske in z glasbo spremljali bogoslužne obrede. Piskali pa so tudi poskočne viže.
(Povzeto po: Ovsec, 1993)

Maskiranje so poznali tudi Germani; Gotje…na zanimiv način pa se je pojavljalo tudi v krščanskih krogih. Škofje so naprimer praznovali praznik bedakov, kjer se je izbrani škof našemil tako, da si je halje obrnil narobe ter si nadali naličje. Zganjali so norčije, jedli, pili, vse to tudi znotraj cerkve. Podobno so praznovali tudi otroci-učenci samostanskih šol in korni pevci, ki so zbirali darila in počeli prepovedane reči.

Pustne šege v Sloveniji se razlikujejo glede na pokrajine; kurentovanje (Prekmurje), laufarija (Cerkno, Cerkljansko), Borovo gostüvanje (Prekmurje), šelmarija (Kostanjevica na Krki), škoromatija (Hrušica). Od teh sta me najbolj pritegnila Borovo gostüvanje in škoromatija, ki ju bom še podrobneje opisala.

Slika 1: Laufarji v Cerknem z “bršljanovim in terjastim”, ki sta najbolj značilni maski povorke

BOROVO GOSTÜVANJE

Običaj imenovan tudi poroka z borom se odvija letno v Prekmurju, v pokrajinah Goričkega in Ravenskega. Namenjen je mladini, ki se do časa pusta ni uspela poročiti. Podrti bor vlečejo mlada dekleta in fantje iz gozda do gasilskega doma oz. mesta, kjer se odvija veselica, simbolni pomen vleke pa je javno sramotenje neporočene mladine. Po mnenju mnogih naj bi prireditev izvirala iz zapuščine antičnih kultov oziroma iz obreda, ki ga je nekoč poznala vsa Evropa. V mislih imamo obredno vlečenje ploha ali drevesa in druge starejše običaje, s katerimi so naši predniki častili rodovitnost in drevesa.

Slika 2: borovo gostuvanje
Slika 3: podiranje bora za borovo gostuvanje

ŠKOROMATIJA

Je pustna šega na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-Matarskem podolju. Na pustno soboto ali nedeljo škoromáti pobirajo darove po hišah, na pepelnično sredo pa pusta pokopljejo ali zažgejo. Glavni dogodek je poberija po domači vasi, ki jo večina skupin škoromatov opravi na pustno soboto. Sredi vasi se takrat z vseh koncev počasi zbirajo fantje in možje, oblečeni v maske škoromatov, nato pa krenejo na obhod po vasi. Po vaški povorki se poberina in škoromat z zvonci ločijo od glavnine in začnejo od hiše do hiše pobirati darove. V hišo vstopijo odkriti, da domačini vedo, kdo je prišel k njim, vprašajo, če imajo kaj za škoromate, se nato za darove zahvalijo, zaželijo vse dobro v letu, ki prihaja, in se poslovijo.

Dokumentirana prepoved pustnega šemljenja v scaramatta leta 1340 umešča škoromate med najstarejše pustne like v Sloveniji.

Slika 4 : poberija škoromatije

Zaključek

Povzetek v angleščini

Pust is a celebration in time of which we dress up in costumes. It originates in the Roman era and in Slovenia differentiates according to provinces. It is a movable holiday, dependent on Easter. In year 2021 it was celebratet on the 16-th of February, and in 2022 we will be celebrating it on march 1-st.

Besedilni viri


VALENČIČ, Vasja. 2005. Opis enote žive kulturne dediščine. [Citirano: 9:17, 13. 12. 2020], 10 strani. Dostopno na spletnem naslovu:
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00005.pdf

PET, Anja. 25/04/2012. Škoromatija. [Citirano: 13. 12. 2020, 9:18], 1. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/skoromatija

Tradicija pustovanj pri nas. [Citirano: 29. 11. 202, 10:54]. Dostopno na spletnem naslovu: http://kssava.si/?p=1076

Prazniki in dela prosti dnevi v SLOVENIJI – 2021, Pust. 2009. Prazniki-pisarna. [Citirano: 29. 11. 2020, 10:58]. Dostopno na spletnem naslovu:
http://prazniki.pisarna386.com/index.asp?mesec=2&dr=slo&leto=2021

Kdaj je pust ? Pust je čas, ko se napravimo v pustno šemo, maškaro. 2013. Slovenske narodne pesmi. [Citirano: 29. 11. 2020, 11:03]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.narodnepesmi.si/ lang=&option=news&news_id=24#.X8Nsdy8o-fA

Borovo gostüvanje, Borovo gostüvanje ali poroka z borom. 2020. Wikipedija. [Citirano: 13.12.2020, 9:10]. Dostopno na spletnem naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Borovo_gostüvanje

GABROVEC, Alenka. 2018. Slovenski ljudski običaj: Borovo gostüvanje. [Citirano: 13. 12. 2020, 9:13]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.slovenec.org/2018/04/18/slovenski-ljudski-obicajborovo-gostuvanje/

Slikovni viri

Slika 1: Neznan avtor fotografije. Neznan naslov fotografije. [Citirano: 4. 1. 2021, 14:16]. Dostopno na spletnem naslovu: http://60let.laufarija-cerkno.si/zgodovina.html

Slika 2: KUHAR, Boris. Podiranje Bora leta 1955. Wikipedija. [Citirano: 14. 12. 2020, 17:20]. Dostopno na spletnem naslovu:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Borovo_gostüvanje#/media/Slika:Podiranje_Bora_1955.jpg

Slika 3: KOLEZNIK, Simon. Borovo gostüvanje v Vučji Gomili februarja 2008. Wikipedija. [Citirano: 14. 12. 2020, 17:21]. Dostopno na spletnem naslovu:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Borovo_gostüvanje#/media/Slika:Borovo_gostuvanje-Vucja_Gomila2008.jpg

Slika 4: PUKL, Adela. Ciganka in cunjarja. 2010. [Citirano: 14. 12. 2020, 17:25]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.etno-muzej.si/sl/razstave/skoromatija-pustna-sega-v-hrusici-brkini

Categories
Nekategorizirano

Pozdravljen svet!

Dobrodošli na Arnes Splet. To je vaš prvi prispevek. Uredite ga ali izbrišite in pričnite s pisanjem.